Kolesarska pot nas popelje po občini Dornava. Na 22 km poti si lahko ogledamo kar nekaj krajevnih znamenitosti.
Občina Dornava
Občina Dornava se nahaja v severovzhodni Sloveniji. Občino sestavlja 12 vasi, dve naselji (Dornava in Mezgovci ob Pesnici) ležita na Ptujskem polju, ostale (Bratislavci, Brezovci, Lasigovci, Polenci, Polenšak, Prerad, Slomi, Strejaci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci) pa ležijo na slovenskogoriških gričih.
Območje občine je veliko dobrih 24 km2, na njem živi približno 2.750 prebivalcev. Na območju naselij Dornava in Mezgovcih sta se razvili tudi podjetništvo in obrt.
Že leta 1937 je občina imela 1.424 prebivalcev, 285 hiš, 210 posesti, 69 koč in bila po površini velika 1.499 ha. Občina je zavzemala pretežno ravninski predel ob potoku Pesnici pri njenem vstopu na Ptujsko polje. Potok je poganjal več mlinov. Občino so sestavljale vasi Dornava, Mezgovci, Pacinje in Spodnji Velovlek, ki so bile obsežne, sklenjene, deloma gručaste, deloma tudi obcestne z velikimi kmetijami. Glavni gospodarski panogi sta bili poljedelstvo in živinoreja.
Tu se nahaja križišče cest proti Ptuju, Moškanjcem, Borovcem, Pesniški dolini in v Slovenske gorice. Območje občine Dornava je predvsem kmetijsko območje, kjer na ravninskem delu prevladuje poljedelstvo, na nekoliko gričevnatem pa živinoreja.
Cerkev Marijinega obiskanja
Legenda o nastanku cerkve Marijinega obiskanja na Polenšaku pravi, da sta iz Poljske čez Polenšak potovala brata Ciril in Metod s spremstvom mladih fantov iz Rima. Ob reki Muri so se morali ustaviti, ker si je eden izmed bratov poškodoval nogo. Med počitkom je izrezljal ikono Matere Božje. Svojemu spremstvu je dejal, da jo bo obesil na tistem mestu, od koder bo prvič zagledal obzidje rimske Petovione (današnji Ptuj). Ko so prispeli do velike lipe na Polenšaku, so zagledali rimsko Petoviono. Na lipo sta brata obesila podobo Marijinega obiskovanja, ki sta jo nosila s seboj.
Med potovanjem je marsikateri fant našel dekle, se poročil, si ustvaril družino in ostal na tem področju. Na to namiguje tudi ime vasi, Polenšak, ki naj bi spominjalo na poljsko poreklo. Cerkev je postavljena na 297 metrov visoki brežini, obdajajo jo župnišče, hiše in šola. Sredi naselja Polenšak se dviga visok baročni zvonik romarske cerkve Marijinega obiskanja. Cerkev so pričeli graditi leta 1621 in zaključili leta 1633.
Zaradi velikega števila romarjev so jo morali obnoviti. Ponovno je bila posvečena 24. septembra, ko so farani dobili svojega dušnega pastirja. Današnja cerkev ima baročno podobo in je dolga 36 ter široka 15 metrov. Ima glavni oltar in štiri stranske oltarje, delo Jožefa Holzingerja iz leta 1772. Na glavnem oltarju kraljuje Marija z Jezusom v naročju, obdana z angeli, izredno bogati pa so tudi stranski oltarji.
Dvorec Dornava
Na severovzhodu robu naselja Dornava stoji ena najlepših poznobaročnih graščin v Sloveniji. Dornavski grad je najpomembnejša posvetna stavba poznega baroka. Prvič se omenja po letu 1435, ko je bil zgrajen na mestu prvotnega lovskega dvorca. Leta 1446 je grad razdejal ogrski gubernator Ivan Hunjadi.
Njegovi lastniki po letu 1526 so bili Herbersteini in nato Sauerji. Ti so dotlej preprosti nadstropni dvorec med leti 1700 in 1708 nadomestili s poslopjem, ki obsega sedanji trakt. Po letu 1730 so imeli grad v posesti Attemsi, takratni lastniki Štatenberga, Brežic in Slovenske Bistrice. Ti so med letoma 1739 in 1743 z dozidavami ustvarili sedanji razkošni baročni grad ter uredili baročni park z1,5 km dolgo osrednjo osjo.
V glavni dvorani so lepe freske iz leta 1708. Pomemben je zlasti mitološki prizor s Herkulom, ki prikazuje razna njegova dela in njegov sprejem na Olimpu.
Med okrasjem v parku je bilo 12 znanih pritlikavcev in 6 antičnih osebnosti iz leta okoli 1730, ki se pa zdaj nahajajo na ptujskem gradu. Ostala portalna plastika in plastika izven grajskega kompleksa je večinoma delo graške delavnice Filipa Jakoba Strauba iz okoli 1745. Ves graščinski kompleks je bil zelo velikopotezno zasnovan, saj je s priključenim angleškim parkom segal prav do Pesnice, a je žal danes večinoma uničen.
Zadnji zasebni lastnik gradu je bila rodbina Pongratz iz Slovenske Bistrice, nato je bila namenjena za umobolnico, kasneje pa Zavodu za varstvo in usposabljanje, ki je eden največjih zavodov za otroke in mladino z motnjami v telesnem in duševnem razvoju v Sloveniji.
Sedaj dvorec žal nima vsebine.
Čušekova domačija
Čušekova domačija je etnološki spomenik lokalnega pomena za občino Dornava. Domačija je tipični primer podeželskega stavbarstva večjega kmeta. Sestoji iz stanovanjske hiše, ki je pod istim slemenom, v nizu sledijo še hlev in gumno. Vzporedno s hišo in omenjenimi gospodarskimi poslopji stojijo gnojišče, ki meji na svinjak s straniščem na štrbunk ter »kolarnico« s kletjo. Vse stavbe domačije pokriva opečna dvokapnica.
Fasado stanovanjske hiše členijo manjša okna s preprostimi okenskimi obrobami. Okna so dvokrilna in okrašena z jeklenimi križi. V letu 2007 je bila domačija obnovljena, v njej pa ima sedež Turistično etnografsko društvo Lukarji Dornava.
